vikendi

kaj pa vem, zakaj vse te vikende in praznike previsim doma in nekaj prčkam. mislim, ni to neko brezvezno delo, cilj ima, to že, ampak ta je oddaljen in abstrakten.

da, odlepil sem se od familije in se z vlakom pripeljal v ljubljano, da posnamem še zadnjih nekaj fotografij za knjigo o divjem jadranu, spišem kolumno za polet in uredim intervju z damiro skansi za odprto kuhinjo. pa še kaj bi se našlo.

vmes sem šel trikrat na kratek tek, si skuhal morske jedi, ujel še kakšen droben detajl za recepte (nikar, res nikar ne solite škampove juhe!) in tako na polno previharil tri (ali štiri?) dni soliranja. pasalo mi je, res.

kot pozdravček vam pripenjam kulikartico, prepognjeno pogačo sem napekel in jo pod vihravim pomladnim nebom fotografiral nikjer drugje kot – balkonu. če sosedje berete blog vam bo malo bolj jasno, kaj se toliko motam s fotoaparatom okoli priročne stenske mizice na naših štirih kvadratih podaljšane dnevne sobe.

aja, vmes sem sva z barbaro po telefonu diskutirala o finiširanju projektov, v stilu zadnjih deset odstotkov odškrtne polovico energije. zakon perfekcionizma? ali zgolj fizika. kdo bi vedel. in ja, katja se je oglasila iz istanbula, fuzbal je igrala in se družila. matr sem ena čveka. nič, pisat, pisat…

Ena misel na “vikendi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja