šut snep škljoc

če bi izdal kuharico o pašti, bi za naslovnico izbral tale ja, no, saj lahko napišem, portret. ima tisto, kar za moj okus, filozofijo in znanje vsebuje dobra fotografija hrane – atmosfero, ki poudarja karakter jedi, spontanost, vzeto iz real life-a in ne iz laboratorija, posnetek ima okus, kot bi rekla barbara, elementi se med seboj dopolnjujejo, ničesar ni preveč niti ničesar premalo, skratka, zgodba stoji in vleče k pripravi paštice.

sliko sva včeraj ustvarila z janezom maroltom v tisti vegasti hiši nad škucom, v kuhinji starega stanovanja, z linolejem iz šestdesetih let, obrnila sva se dvakrat okoli in postavila sceno iz predmetov, točno tam na razpolago. zato lesena gajbica, retro krožnik iz omare pokojne stanovalke, vilica od bog vedi kje in še enkrat, ta plastični topli pod z vzorcem, ki se ga najbrž že nekaj časa ne proizvaja več, kot podlaga.

to mi je pri nekajletnem fotografiranju hrane prišlo v kri – improviziranje. koliko jedi sem posnel na terenu, kjer pri hiši niso imeli kaj več od enega seta krožnikov in par vilic, žlic in nožev. zdaj se že rutinersko najprej zapičim v stene, ploščice v kopalnici, parket in kakopak, topli pod, če le je kje prilepljen.

nazaj k fotki. svetlobno atmosfero sva nastavila na dramatično slikanje proti svetlobnemu viru, v najinem primeru je bila to naravna svetloba tam nekje ob pol tretji uri. ekspozicija je bila dolga, končna slika je nastala z lepljenjem dveh posnetkov, tistega z odprto in še enega z zaprto zaslonko. zato ta efekt plitke globinske ostrine in jasna fokusiranost na krožnik s testeninami.

fotografija je le ena izmed serije posnetkov za mojo morsko kuharsko knjigo, ki še malo, pa izide. ujete so testenine po imenu asketa, pripravljena iz vloženih sardončkov, črnih oliv, česna in peteršilja.

in, ja, seveda, po fotografiranju sva pašto z užitkom pojedla.

2 misel na “šut snep škljoc

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja