staub cocotte

ime staub rocaj

Dobra recenzija je za moj okus subjektivna ocena kritika, razvita iz nabora objektivnih informacij o opazovanem predmetu in neposrednih izkušenj z njim. Recenzentov okus igra tu seveda pomembno vlogo in ključno vprašanje ocene je, ali bi ta predmet imel in uporabljal sam. V tokratnem primeru je odgovor enoznačen, da, analizirano litoželezno posodo tvrdke Staub bi z veseljem imel v kuhinji za vse večne čase. Pravzaprav sem recenzijski izvod kar lepo kupil in ga že pridno uporabljam dober mesec. Subjektivnost pa taka, res!

Torej, kdo in kaj je ta fetišistični predmet, ki me tako dražestno vznemirja? Naj se kar sam predstavi. »Doberdan, moje ime je Staub Cocotte, prihajam iz Francije iz pokrajine Alzacija. Sem litoželezna posoda črne barve, čez prsi merim 28 centimetrov in tehtam krepkih 6 kilogramov in pol. Sošolci v osnovni šoli so me zafrkavali zaradi hecnega imena, a sem se postavila v samozavestno pomočnico ljubiteljskim in profesionalnim kuharjem. Sem resna posoda, kvalitetno vlita iz zaščitene plasti železa in prevlečena s posebnim mat lakom, odpornim na temperaturne spremembe in praske. Enostavno me je čistiti in uporabljati za dušenje, peko in celo karameliziranje. Rada sem elegantna in ne nosim na sebi nič kičastega ali kakršnegakoli poceni balasta. Pljuča imam močno razvita, saj sprejmem vase skoraj sedem litrov tekočine, sestavinam, ki jih sprejmem vase, pa naredim same dobre zadevice.«

Lahko kaj več poveste o teh dobrobitih, veste, recenzija naj bo jasna in prav tako brez balasta? (kratek premor, posoda se presede na stolu in sramežljivo zakašlja). »No, kje naj začnem? Kje je že tisti listek piar oddelka? Ekhm, ekhm, sem ga že našla. Da, sestavine ohranijo v mojih nedrjih hranilno vrednost in okus ter sočnost. Uparjena tekočina se med kuhanjem zaradi majhnih bunkic na spodnjem delu pokrova kondenzira in kaplja nazaj na hrano po celotni površini in ne zgolj ob robovih, kot je to v navadi pri sorodnih litoželeznih loncih. Hrano, še posebej meso, ohranja tako navkljub pečenju sočno in vlažno. To je moja velika mala posebnost, nerada se hvalim, veste?«

buknice

Včeraj sem v vas preko cele noči dušil goveji rep. Po desetih urah krckanja tam okoli 100 oC lahko le potrdim, da se kosi mesa, ki so gledali ven iz rdečega vina, niso prav nič zapekli in izsušili. Ne da vam ne bi verjel na besedo, a praksa potrjuje vašo hvalisanje.

»Hvala, hvala. Če se smem še malo pohvaliti. Litoželezo je z dušikom bogata zlitina, ki odlično akumulira toploto, širi jo sicer počasi, a zelo enakomerno. To pomeni, da ogreva hrano na vseh straneh in pripomore k enakomernemu dušenju ali pečenju. Kar pomislite na rižoto ali kuhanje polente, gospod Košir! Škrob se bo v rižoti enakomerno izločal iz riževih zrnc, tako spodnja kot zgornja zrna bodo kuhana isti čas, ne da bi bila ena še trda in druga mehkih kolen. In če smem dodati še tole, polenta ne bo zažgana na sredini spodnjega dela, kot je to v navadi pri loncih z neenakomerno porazdelitvijo toplote, homogena bo in gosta povsod enako. To vam lahko zatrdim povsem gotovo.«

»Dobra akumulacija toplote (pomislite na vso mojo maso) pripomore k racionalnejši izrabi energijskega vira. Ko se posoda enkrat segreje, se tako, kot se je počasi segrevala, tudi počasi hladi. Ko jed doseže želeno temperaturo, lahko plin zapremo za stopnjo ali dve in električni pečici znižamo temperaturo. Podobno je tudi pri nizkih temperaturah, ki jih kovina dobro prenaša – poleti imejte jed z loncem vred v hladilniku, prav tako bo hladna na vaši servirni mizi.«

rocaj detajl in hoba

Na kaj vse se vas da kuriti? »Res sem preprosta za uporabo, še drv se ne branim in oglja. A šalo na stran, poleg plina in elektrika in tistih halogenskih grelcev prav radoživo delujem sodelujem tudi z indukcijskimi ploščami. Hi hi, slišiš, bakrena posoda, luzer si, bua bua …«

Malo se umirite prosim gospa Staub Cocotte. Vrnil bi se na razpredanje o enakomerni porazdelitvi toplote. To je ravno tisto, kar potrebujem pri peki kruha. Veste, kruh pečem v vas, saj to veste, ne. Menda imate tudi posode spomin? »Ah, gospod Košir, vi ga pa tudi pihnete. Naj vam pojasnim. Zaprt sistem peke kruha v litoželeznem loncu je čista blagodat, ki simulira po svoje krušno peč. Veste, pri kruhu je bistvenih prvih nekaj minut peke – takrat se škrob v testu raztaplja v vodi in veže v novo vez, ki pri določeni temperaturi zakrkne, želira. Z vodo ustvarja strukturo, sredico kruha – kolikor se škroba veže z vodo, toliko bo potem tudi same strukture kruha. V teh prvih nekaj minutah se torej tvori zračna sredica – za ta proces pa mora biti testo podvrženo čim več toploti. In ker kot lonec dobro akumiliram toploto in to po vseh straneh, s pokrovom vred, bo kruh, pečen v meni, imel višjo in rahlejšo strukturo kot če bi bile pečen na pekaču ali modelu. Veste, tisti tanek pleh ne akumulira nič kaj toplote. In zato sem podobna krušni peči, kjer ima testo opravka z visoko akumulirano toploto – pomislite na vse tiste zidake okoli testa!«

kruh in posoda

V osnovi ste letnik 1974, takrat je bilo rojeno vaše podjetje. To je tudi moja letnica rojstva. »Joj, kako ljubko naključje. Saj menda verjamete, da naključij ni. Preprosto usojena sva si.«

No, ja, saj kupiti se vas da, kajne? »Oh, to je ponovno zgodba za ljubavni roman. Vanda in Hrvoje iz podjetja H + P center na Brnčičevi ulici 13 v Chernuchah (Črnučah, op. p.) skrbita zame in vso mojo razvejano družino. Tam si me lahko ogledate in seveda kupite. Gospod Košir, toliko ste pa že stari, da veste, da se vsi prodajamo. To ni nič slabega, nič grdega, socializem je že mimo v vaši državi, vsaj tako sem ujela v tem času, kar sem tu.«

Kaj pa jaz vem, gospa Staub Cocotte. Kolikor vem ste imeli v Franciji vedno revolucionarna avantgardna gibanja, socialistična misel vam prav gotovo ni tuja. Saj je nekaj o tem pisal že tisti, no, kako je že ime tistemu škilastemu mislecu z okroglo glavo, no, Jean Paul Sartre, da. Moram priznati, da mi je lisičji pogled Paula Bocousa na prvi pogled bližji. In prav gotovo, Sartre vam ne bi pel takih hvalnic, kot prav ta svetovna kuharska zvezda. »Kaj pa je tako hvalisavega napisal o meni, prav nič ne vem o tem?« Ahm, dajte no gospa Cocotte, vam preberem iz listka citat, iz žepa vam štrli, nič naj vas ne bo sram. (odločno vzamem listek gospe Cocotte iz žepa in s slavnostnim glasom preberem prav glasno in teatralo. Khm, khm …

» Dobra telečja krača ali osso bucco, pripravljena v cocotte loncu je nekaj prav posebnega. To je duša francoske kuhinje! Bravo, poklon Staub Cocotte.«

gospa Cocotte: Ostala sem brez besed.

spraševalec: Jaz tudi.

Konec.
Recenziran litoželezni lonec Staub Cocotte, 28 cm premera mat črne barve, stane 219 EUR, ogledate si ga lahko ogledate v trgovini H + P center d.o.o. Na Brnčičevi ulici 13 v industrijski coni Ljubljana Črnuče (telefon 01 563 23 36)..

Lonec lahko kupite na spletni strani podjetja tulele.

Za vas se je z loncem pogovarjal Klemen Košir (točno, ocena, štiri zvezdice od štirih, vseživljenski nakup).

** Recenzija je honorirana s strani podjetja H+P center d.o.o..

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja