siljenček

saj še niti sam ne vem, kako točno poteka procedura, da dobimo na mizo to zimsko radost po imenu siljeni radič, ampak me je prešinilo. če je kaj slovenskega na kulinarični sceni, je to mlatenje radiča.

 

zdaj mi je malo bolj jasno, zakaj emigranti lepe naše, ki so se pomaknili bliže severnemu siju, tako jadajo nad vijoličnim mrkom. tam gori na severu ga enostavno ni, od hamburga gor, recimo, je neka nevidna meja, ki ga potaška in potlači, da ne kuka ven ne v prostoživeči formi nekje zunaj na njivi, niti se ne pojavlja v garažah, kleteh in hlevih v da tako rečem podtalni ilegali.

danes smo bili na obisku v sostrem pri gospe rozi in njenem sinu andreju (ja, saj že veste, naši omiljeni kmetovalci). kot vedno smo stikali in oprezali in se čudili temu na pol podeželskemu bivanju malo ven iz ljubljane. sam sem zapičil glavo med v plastiko zavite zaboje, lepo naložene eden vrh drugega in zakrite s črno plastično zaveso v garaži. čemu vse to? mislim, a to je to siljenje radiča? oujeah, na toplem in temnem takole sili navzgor in prepušča grenkobo tistemu, ki mora z njim rokovati?

prosto po rozi – glave jesenskega radiča se izkoplje s korenino vred, malo pocufa listovje in srčke preparkira v gajbice z rahlo zemljo, pa hajdi v temen in topel prostor z njimi, da še malo povegetirajo in kljubujejo gravitaciji.

vse skupaj se dela v ciklih, ocufane temnejše liste se proda kot tretjerazredno robo, tiste lističe, ki se jih še malo posili, pa posortira v de luxe in ultra maksimus kvalitetni marki. tam okoli deset ojrov se odkarta za mittelklas lističe, najbolj nežni puhki pa so še dražji.

priznam, ne bi zdržal brez radiča. tisto kilco, ki jo z biciklom pritrogam iz tržnice, požremo v treh, štirih rundah in potem je cold turkey in praskamo denar za novo robo, medtem ko se na štedilniku že kuha krompir in se z iphonom štopa vretje jajčk (pet minut, za srednje kuhane, ne?).

drugače pa ja, tuhtamo, da se preselimo v sostro in postanemo še malo bolj holdrasti in neukročeni, navznoter in navzven. ravno me čaka sestanek z damjano, da narediva eno swat analizico na brzačke v stilu podeželje, romantična past ali kulski izziv. papa

6 misli na “siljenček

  1. Lep pozdrav .Letos smo prvic pridelali siljen beli radic(seme smo dobili iz francije)in nas zanimajo recepti za pripravo tega .

    • jani pozdravljen, čestitke za prvo rundo doma pripravljenega siljenčka! bolj kot receptov bi se držal osnovnega izhodišča, da gre pri siljenčku za nežno presno zelenjavo, pri kateri potrebujemo blago rokico pri kombiniranju. malo oljčnega olja, kakšen jajček in kos kruha, pa je odlična malica ali solata ob kosilu/večerji. nekateri siljenčka niti ne solijo. kuhati pa mi ga je res škoda. zima je in potrebujemo žive barve in vitamine. dober tek!

Dodaj odgovor za jani kercmar Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja