pralni stroj, servis, gradela & tuna

takole je bilo. gospod serviser, mojster marjan podjed, mi je pritrogal nazaj popravljeni pralni stroj. povezal je cevi, ga priklopil na električno omrežje in demonstrativno vključil program centrifuga. boben se je vrtel tako kot leta poprej, glasno in tekoče, brez drgnjenja ob tesnilno gumo vrat. nosilec (če je to križ bobna) je dva tedna nazaj potrgalo, nastala je kozmična precesija v kopalnici, naklon je skratka povzročil drgnjenje bobna ob gumo, zato je škatlo treslo kot med ujmo in dišalo je po zažganem (zažgani gumi točno).

no, vse lepo in prav, malo sva pocenkala in ker sem pri takih stvareh ekstrovertiran in zvedav, sem naredil še mini intervju o družbeni klimi, tehnoloških spremembah in razvoju, starih časih in starih pralnih strojih, zanimalo me je življenje serviserja, takšno kot je, možak se mi je zdel fejst in zadovoljen.

pokomentiral sem, da sem bil vesel, ko sem ga prvič poklical in je bil na dopustu. dopusti so fajn. ja, ja, enkrat na leto pa gredo na dopust. a samo enkrat? veste, to je tak dopust, s fanti, ki delajo podobne stvari kot jaz, gremo vsako leto lovit tuno. ja, kam pa? tja pa tja pa tja in potem še tja (sem pozabil točno). no, slišal sem, da se tune vračajo. ja? jih je v morju, jih je, no, letos pa je prvič nismo ujeli. a to lovite take, velike tune? ah ja, tam devetdeset, petdeset, trideset. centimetrov? ne, ne, kil. u madona. no, samo malo vam pokažem (klik klik po mobilnem telefonu). no, to je gof, samica, ta je bila preko sedemdeset kil (slika ribe, obešene na leseno lestev), tole liv (sem si prav zapomnil?), pa ena tuna, pa druga, malo večja, pa še ena kapitalna, itd. itd…

se pravi imate radi ribe? ah, seveda. prijatelji so poskusili tuno, pa so potovali po celem svetu in jih je, no, presenetila. kako pa pripravljate ribe (pa smo prišli do sukusa, dramskega vrha prispevka, dragi bralec, bralka)? hoho, se je odprlo in je steklo, kot da bi gospod podjed slabo pričvrstil odtočno cev stroja.

škrge se tudi za peko vedno odstrani, ker pridajo mesu grenkobo. ribe se peče brez lusk, zamrzne se jih neočiščene in odmrzuje v slani raztopini, ker sladka voda potegne ven iz ribe sol. zato se sveže, takoj ulovljene ribe minimalno soli. polaga se jih na hladno gradelo, peče na nizkih temperaturah, premaže z mešanico olivnega in navadnega olja, ker samo olivno olje bo zagrenilo in prekrilo okus ribjega mesa. in da bo meso ostalo sočno, se trupelca mazili z mešanico obeh olj (razmerje dcl : dcl), ki se ji doda približno 1 dcl belega vina (malvazija) in….in sokom polovice limone. zakaj? ker bo limonin sok deloval kot emulgator in povezal dve snovi z različnima viskoznostima in specifičnima gostotama. tako.

gospod podjed, vas lahko kdaj obiščem in vas še kaj povprašam? veste, pišem kuharsko knjigo o ribah. lahko, lahko. oooo, hvala, hvala. no, srečno, pa dobro perite! hvala. in gospod podjed je odkorakal po stopnicah v hladno jesensko noč.

3 misli na “pralni stroj, servis, gradela & tuna

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja