crk mrk

sončni mrki so neki posebni vsenavzoči kozmični mišteriji, doumljivi ali nedoumljivi, občutljivi vsekakor. ptiči obmolknejo, kosmate in repate živalce se zavlečejo v svoje brloge, človek odloži mobilni in se zazre v praznino (hope so), čas se khm, ustavi, svetloba dobi ostrejši ton/zven, nazadnje se mi je na poti iz šmarne gore vse skupaj zazdelo, da je okolje okoli mene obdala vijolična avra. itd. itd. …

za teden dni je crknila spletna, to želim povedati. hvala za opozorila, nekaj vas očitno je bralcev/spremljevalcev sicer redkih zapisov. Beri naprej

delavnica peke pice + mezganje paradižnikov v šugo

eno res voljno testo bomo na delavnici zamesili, ga pustili zoreti v hladilniku dva dni in ga, cok pok mok, pretvorili v kepice in kepice v tanke ploskve. ploskve bomo premazali s pravkar zdruzganimi paradajzi egidija žibra iz sečovelj. kolobarje mesnatih pelatov bomo porazdelili naokoli do roba in hopa, prva picetina gre v razpaljeno pečico. pred koncem peke bomo dodali bivoljo mocarelo in čisto čisto na koncu lističe sveže bazilike, da bo rezultat sličen italijanski banderi. pa recimo, da spijemo vmes eno pifce.

torek, 13.9., etis center bele tehnike, tržaška 333, 18:30, parkirišče zagotovljeno, tudi če se pripeljete s tovornjakom. 22 eur udeležba/osebo, prijave na tanja.resnik@etis.si.

 

picetina vulgaris homensis

Kakšna naj bi bila dobra pica, si kar dobro predstavljamo. Testo je tanko in hrustljavo, z luknjičasto strukturo, prijetnega okusa, da skoraj pozabimo na preostale sestavine. Dobra pica je predvsem dobro testo.

Če že doma ne moremo pričarati visoke temperature krušne peči, z vonjem po bukovih trskah, pa se lahko idealni pici približamo prav s skrbno pripravljenim testom. Beri naprej

leteči kuhar // kosilo v petek // restavracija altroke v stari ljubljani

urbana melanholija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

jutri, se pravi v petek, se bomo testno povohali v restavraciji altroke v stari ljubljani (bivša konoba). v kuhinji se bova drenjala z markom, starim mačkom v gostinstvu, ki je nekoč igral bas v kultni pankerski zasedbi o!kult.

marko me prizemljuje v moji princeskasti predstavi o gostinstvu in mi razkajuje naivne meglice, v katere sem ovit, koliko, sedem let.

malo cvikam, da je moj bpm sekljanja čebule in česna prenizek za njegove standarde, ampak, hej, življenje je vijugasta cesta, ki pelje, kam? tja!

skratka, ekipa restavracije me je po prstih pri predlogu pašte s svežimi vongolami (ob drugi priliki), potapkali pa so me po hrbtu za sledeče jedi. torej, uradni jedilnik je:

A // sveže pečena fokača iz durum moke z oljčnim oljem (vstanem ob petih zjutraj, samo za vas)

B // juhica iz čičerike, posušenih paradižnikov in pora (izbral sem jo kot zicer, da ja kaj ne zeznem)

C // črna sipina rižota (sipe so plavale v atlantiku) ali veganski džuveč s sezonsko pečeno zelenjavo (bučke, paprika, čebula, česen, jajčevci, paradižnik, krompir) – oficielno so jed radi reda poimenovali riž z zelenjavnim ragujem

D // solata iz stročjega fižola, paradižnika, črnih oliv (zrihtal sem jim zadelove) in … in sladke čebule iz premanture, legende, ki še ni legenda, ker ne vrtijo oglasa na televiziji (staro seme in čudesna zemlja kamenjaka, sladka je kot hudič)

E // vipavske breskvice s svežo meto, v malvaziji z žlico cukra (si izborim hišno malvazijo)

F // dosti naštevanja

takole, od dvanajstih do treh strežemo, potem skliznem domov pisat o trski in polenovki.

upam, da me marko vzame v uk, potrebujem moško energijo za te kuharske iniciacije, tako da pridite kolektivno z avtobusom do altrokeja, obsujte me z rožami in v knjigo pohval napišite, da je pa kosilo bilo prav neverjetno, za mišelinko in še eno good year gumo dobro. no, ali pa mi pomahajte mimogrede, ko greste na tržnico po korenček. čau.

ulica

dubrovnik kamen clovek

samozaložništvo kot slepa pega knjižne scene nosi v sebi sladkobo in grenkobo anonimnosti, ki jo ponuja pretočna mestna ulica. ulica nasploh je prikladna prispodoba za tovrstno dejavnost. ustaviš se in nagovarjaš mimoidoče, sprejmeš tveganje izpostavljanja vibrantni in neposredni realiteti, povsem drugega okusa in vonja od tiste v bolj organiziranem in strukturiranem okolju. pozicija te uči ponižnosti, ki pogosto boli, odzivi so neposredni, brez filtrov, kar je po svoje dobra šola. danes gremo na morje, knjige bom postavil na plažo (glavno ulico ob morju) in poskusil zaslužiti za počitnice.

lokalna scena

tri okoliške kmetije iz savelj in kleč so pridelale sledeče sestavine, iz katerig sem pripravil zakusko za četrtno skupnost bežigrad. kmetija ramovš // kmetija pr’ pirc in kmetija čerin so moji glavni dobavitelji zelenjave za kuharijo. velik poklon vsem mojim kmetovalcem, da se jim da rintat naprej.

savlje

delavnica // plava riba // četrtek, 9. junij

po pohajkovanju, pisanju, kriziranju in samospraševanju je prišel čas za novo delavnico. če si ljubitelj sardelic, skuš in sardončkov, beri naprej.

delavnica plava

tehnični podatki so na letaku, etisov kuharski studio je prijetno gnezdo, dostop do studia enostaven, parkirna mesta zagotovoljena. pokličite pa njih, ne mene. pustite me, da se lepo pripravljam na delavnico, ok? živjo, k