osemdeseta

takrat sem vedel več o svetu kot danes. bral (in gledal seveda) sem start. in mladino. zbiral sem stripe. časopisa sem se lotil od zadaj in to dnevno, ne tako, kot sedaj, le v soboto zjutraj. poslušal sem študenta, redno bral knjige, snemal alternativno glasbo na kasete in se še kar dosti družil. s sošolkami in sošolci.

 

 

foto: klemen košir in janez marolt

kurc, saj to ostane v tebi, zeitgeist. tudi če se držim doma, kjer delam, jem, serjem in pišem, sem partner, oče in lastnik psa, ta čas je v meni. upornik sem, uveljavljene norme so mi motnja, error. jeah, fuck fuck fuck.

fotografija je bila v tistih časih raziskujoč medij. spominjam se arty nagic iz ponovno omenjenega starta, revije, ki je dala več kot vsi tiskani mediji danes skupaj. pač, imel si fotoaparat, luštno punco, čital si neke filozofe in imel statement o ne vem, vojni v nikaragvi, pa si poškljocal ene par posnetkov in jih poslal uredništvu.

tako bi morale stvati iti. z drajvom. osemdeseta so imela drajv. majkemi. glasba, literatura, film, fotografija, teater, vse v cvetu. zato, ker smo vsi mislili, da je svet v kurcu. evo, dobra motivacija za ta čas.

4 misli na “osemdeseta

      • alan ford…80 ta…break dancing white lines…italo disco štanca…bomb the bass…elektro….pa alternativa kot edina alternativa…kontra masovni banalnosti…pa bauhaus bela lugosi s dead….pa naivnost, ki jo prinaša mladost in odraščanje z okoljem, kjer se spoznavaš…gradiš svoj statement in si mu zvest, kolikor si pač pripravljen kompromisov, pa alan ford, pa nepozabne 4ke, pa liter bobipalčka mix in prve smotke…Pixies…..In veš, da boš ok, ker je toliko doživetij, ki čakajo da jih doživiš…pa štopanja…morje pa omamljanja….pa spet Novi rock 89….spljuvani Smashing Pumpkins, še danes pomnim Corganove besede: You are bunch of peasants…In dolgi buuuu,
        pa spet bobni, kitare, mikrofon….Muharem v freezerju popoln in prvi demoti z gostom na cow bell-u…Hvala Dove…Pa spet bobialkomix…pa alan ford in Alphavile, pa vinilke na gramofonih in walkman na štiri baterije…
        Božo žoga in Branko radio in osnovnošolski plesi sredi belega dne in proslave v čast pobratenih šol…pa spet na mrtvo pijani, mladi, na prešercu, na vrhu sveta…ma briga me za ledvice, pa revmo, pa možgane…Močen močen, štok čistak na ex flašo…80 ta, so fugazi in lepa brena in juga kot na razglednici, z vsemi ničlami na bankovcih in proizvodnjo kalašnikov…pa gremo na morje….The smiths, Inspiral carpets, Borghesia, MTV kot noviteta…Alternative nation pa Sonic Youth, pa prvi ljubim te Petra umiram in pišem pesem prvo, namenjeno tebi, da vidiš moje trpljenje, da vidiš da sem mulec nahormonan in, še sam ne vem kaj mi dogaja…Vse to in še mnogo več so 80ta….Prijateljstvo za lajf se zgodi takrat…Nekateri več…nekateri manj…spomin je živ…do konca..

        • pa smithsi, pa nick kershaw, pa duran duran, pa marko brecelj in koktejl, pa sentiši studio spaka i like chopen…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja