ocvirki in drobtinice

petek, sobota in nedelja v volčjem gradu.vsi trije, družno skupaj, pa spet vsak po svoje. dovolj je bilo prostora in vzgibov, da smo se en, dva, tri, porazgubili po dvoriščih, trgih in potkah in se ponovno skupaj nabrali, vsakič na drugem koncu. z vremenom je bilo enako, zažarelo je po kamnitih stenah, kratek klepet vmes in že smo stegovali vratove proti nabranim oblakom in se spraševali, ali bo deževalo, ali bo deževalo.

srečevanja so me obogatila. toliko drobnih vzgibov naklonjenosti, odprtosti, deljenja, da žarim kot oglje v gašperčku. lepa sta, naju je presenetila starejša gospa in nama poklonila šopek kraškega šatraja, nacufanega zadaj, za hišo na gmajni. posadita ga kot paradižnik, bolj leže kot pokonci. pridita na obisk, na poti h kamnarjevim je z bršljanom zarasla stena, no, tam je moja hiša. odprta vrata, polna miza, domač pršut in teran, pogovori o starših, karmi, življenju. mirno, nevsiljivo, sproščeno.

stiski rok, objemi, žive oči in debate o tem in onem. o psihoaktivnih substancah rastlin, zadetosti od poslušanja prvih plošč pink floyd, spominih na mladost, stanju v založništvu, medijih, družbi.

nepričakovani obiski, nepričakovani intervjuji, izjave. izmenjava knjig. namazi za handkejev še vedno vihar. rokovanje z založnikom knjige. duhovit, iskriv, topel, dišeč po drugih krajih, boem, vzor. pri samu kupim njegove črtice o kuharskih spominih. muzam se. iskreno pisanje, polno, sočno kot močno zabeljena polenta. vmes obiski strank na stojnici. dotikajo se lesenih desk za rezanje, listajo knjige, sprašujejo, tehtajo, kupujejo, odhajajo. nič me ne preganja, razen branja. nova črtica, nova zgodba, nov obisk in tako dalje.

obiščem delavnico gospe, ki je pri gorici vodila vrhunsko restavracijo. skoraj petindvajset let. na pultu razteguje kepico zorjenega testa in sproti razkriva majhne skrivnosti priprave jabolčnega štrudlja. iva se muza ob njej in ji pomaga. veliko sprašujem, tema je žlahtna. kupim njeno knjigo in ji jo pomolim v podpis. ne znajde se. kuharica je, ne kuharska zvezda. kasneje se oglasi na stojnici in zavzdihne, da je bilo z vojno v jugoslaviji vsega konec.

veliko je zamejcev. tržačanov. drugačni so od nas. bolj izbrano so oblečeni, sproščeno meščansko. bolj jih zanima identiteta kot nas. gospa z rdečimi očali večjih okvirjev spregovori o zlatih časih. import export. zahod, vzhod. kapitalizem socializem. neizživete želje, tudi če so to zgolj modne kopalke.

pogovori o hrani in založništvu. skromnost, askeza, nastopaštvo, gromovništvo. sonce pritiska, debata brsti in dehti. mikrofon se izmenjuje, oči so usmerjene zdaj k enemu, zdaj k drugemu. ploskanje humorju in žugajočemu glasu.

za tem delo. čiščenje sardonov in priprava šavorja. ob meni avtorica kultne morske knjige. gospa iz trsta. nekoliko napeta, zmedena, v pričakovanju. z veliko znanja. vmes unprofor, mladi moderator, poskuša omehčati situacijo. kamere tečejo. delo teče. ljudje se nabirajo, razprti fileji rib se leskečejo na veliki leseni deski. vprašanja iz publike, zakaj filiranje, pri njih se poje ribe s kostmi. komentarji. ni pravi kis, premalo močan je. premalo slano, a v redu. ljudje pojejo vse in se razidejo. zadnji mažejo preostalo tekočino s pladnjev. konec.

rokovanje z ljudmi, ki sem jih intervjujal, portretiral. nekaj let je minilo od tega, spremenili smo se. otroci so zrasli, že strežejo na osmici. krodegin je zmanjkalo, žal. naslednji dan sporočilo, našli smo jih, pridita, častimo. zlati ljudje in pristna kraška košta. redka ptica, ki se prikaže sem in tja.

otroci skačejo po prizorišču, zdaj so tu, zdaj jih že ni. objemam ženo. fino mi je. prodaja lesen nakit in svetuje ženskam, kaj jim najbolj pristoji. otroci kupujejo obeske za svoje mame in sestre, kako lepo.

nekaj solz vmes in napetosti. velikanski zalogaj za organizatorja. veliko srce imata in zreta v prihodnost. kako premakniti vas s stečajev? z oranžnimi majicami, domačini jih radi nosijo, so del zgodbe.

pa le pride dež. čistilni, osvežujoči, nič žleht. čas za odhod. objemi, zahvale, spodbude, naj ne mine, naj se razvije in vzcveti festival. zadovoljni se z avtom prerinemo skozi vijugaste ulice mirne vasi. pomahamo v pozdrav. še pridemo. za dežjem sonce. hihitamo se, saj smo cigani.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja