najbolj seksi oljčno olje 2015

olja
“čestitamo, po izboru komisije je vaše olje proglašeno za najboljše oljčno olje na svetu!” tovrstna novica zaokroži po svetu večkrat na leto, saj je medarodnih tekmovanj za prestižno titulo vsaj toliko, kolikor obstaja sort oljk.

cirkus ocenjevanja se prične februarja v hamburgu s feinschmecker olio award, nadaljuje marca s sol d’oro ocenjevanjem v veroni in mario solinas award v madridu. aprila se tekmovalni duh zares razplamti, kot da bi bili prvi meseci dobro ogrevanje. oljčna olja se vrtijo, vonjajo in okušajo na kitajskem, japonskem, italiji, portugalskem, zda, nemčiji in še kje (oil china, oil japan, monocultivar expo, ovibeja, new york international olive oil competition, selection). maja se ocenjevanja nekoliko poležejo, v ospredje vstopijo italijanski organizatorji – v brescii poteka tekmovanje leone d’oro, l’orciolo d’oro pa v mestecu gradara tik pod riminijem. čez poletje in jesen se zlata mrzlica nekoliko poleže, žirantje in organizatorji zajamejo sapo, vmes stisnejo še kakšno tekmovanje in leto je naokoli.

lokalna tekmovanja so februarja v splitu (maslina split) in domača zlata oljčna vejica v aprilu, ki jo vsako leto organizira društvo oljkarjev slovenske istre.

da se zlati lest nekoliko strateško porazdeli med več udeležencev, organizatorji zasnujejo venček tekmovalnih kategorij, definiranih s sortnostjo, geografskim področjem, sadnostjo sorte …

nastop na tekmovanjih predstavlja oljkarjem strateško odločitev. na eni strani morajo definirati poslovne cilje (ali je nagrada prestižna in ima težo na trgih, kjer želim nastopati). sledi finančni konstrukt, tekmovanja imajo kotizacije, vzorce je potrebno poslati do komisije, plačati vpis v katalog in v primeru nagrade odšteti za etikete z laskavim nazivom. poteza se zaključi z osebnimi preferencami in ambicijami oljkarja (kje še nisem zmagal in kje to še želim doseči, lani sem bil srebrn, letos imam željo postati zlat …).

in da vsej zlati mrzlici pritaknem še svoj konstrukt, podeljujem nagrado najbolj seksi oljčno olje 2015 trem oljčnim oljem znamke oliviers & company, ki jo v sloveniji zastopata maja in eric jean. vsa tri olja nosijo tisti prestižni in domiselni pečat znamke, ki vrhunsko vsebino zapakira v vrhunsko formo. temno rjave steklenice varujejo olje pred soncem, pol litrski volumen okroglega telesa zadovoljuje oko in je kot nalašč za obdarovanje. plutovinast čepek iz enega kosa je po kvaliteti boljši od marsikaterega zamaška, s katerim so zaščitene slovenske buteljke.

na etiketi so informacije, ki jih pri slovenskih oljkarjih tako pogrešam – ime in priimek oljkarja, mesec in leto obiranja oljk. opisane so sorte in značaj oljk, terroir oljčnikov, aroma in okus olja. na koncu so zapisani predlogi uporabe – gre olje k zelenjavi, ribam, belemu mesu, divjačini, škampom ali morda k rižotam in testeninam.

cena olja je za pol litra 20 evrov, ravno pravšnja vrednost za obdarovanje prijatelja, sodelavca, ljubimca. cena glede na butična slovenska olja ne izstopa prav nič, ambiciozni in trženjsko orientirani slovenski oljkarji (večkrat nagrajeni) postavijo podobno ceno za pollitrsko flaširanje. kvaliteta stane, lepota stane, in blagovna znamka tudi.

kdor viha z obrvmi in guba čelo, mu priporočam drugo obliko estetike – nakup oljčnega olja pri oljkarju samem, olje, natočeno v plastenko mineralne vode, ima prav tako svoj čar, razbremenjeno je etikete in vseh vzdihovanj in preračunljive romantike, ki sodi zraven. važna je vsebina, neposreden stik z oljkarjem (lahko ujamemo kakšno jamranje vmes, da nagrade en klinc delujejo in so zgolj strošek), embalaža je sekundarnega pomena, za liter olja pa bomo odšteli nekje med 12 in 20 evrov.

takolele. pa poglejmo, kako je enočlanska komisija ocenila vse tri prejete vzorce.

v kategoriji grški cuveji je zmagal kostas protoulis z zvrstjo iz sort kolovi, adramafini in adrolia, obiranje december 2014. zmerno aromatično je olje, z mehko, a kompleksno sadno noto, netipično za grška olja. okus prinaša več tiste žametosti in prizemljenosti grških vrstnikov, masleno in svilnato je, s polnim telesom, ki se razleze po vsej ustni votlini. pookus traja, odhod je počasen in nežen, brez pikantnosti, značilno za istrska in severno italijanska olja. blitva s krompirjev pravi, da je kostasovo olje zmagovito.

augusto de valprados in njegovo olje iz plodov sort cobrancosa, madural in verdeal, obiranje november, 2014, je zmagalo v kategoriji mešančkov iz portugalske. cvetica je ostrejša od grškega olja, zaradi pikantnosti spominja na paradižnikove liste, artičoke, pokošeno travo (a ne toliko, kot leccino). okus je poln, saden, blago pikanten, ostrina obdaja bogato telo, olje ima močno rastlinsko noto, po zelenem vleče, kar daje misliti na zgodnje obiranje in bolj celinski kot sredozemsko (morsko) klimo. kompleksno in bogato olje obenem, močnega, a nevsiljivega značaja, moj veliki zmagovalec.

giuseppe de falco pa je veliki zmagovalec kuvejev iz italije. žirijo je prepričal z oljem in sort leccino, pendolino, moraiolo, obiranje oktober 2014. najbolj parfumsko olje od treh vzorcev, odprt buke po sveže pokošeni travi, z izrazitejšo sladkasto noto, a ostro obenem. okus je zelen, natančen, nekoliko pikanten in maslen, zelo rastlinski. elegantno ekstrovertirano olje je, ki rado komunicira z uporabnikom. telo ni tako polno kot pri grškem olju, pikantnost se zaključi v grlu in hitro pojenja. pookus je blažji kot pri drugih dveh vzorcih, a definiranost okusa ostaja in ostaja. podobno kot belica se olje raje uporabi za preliv kot kuhanje. termična obdelava bo njegov značaj preveč izničila in bo zrezek ali ribo zgolj podmazala.

** vzorce sem dobil v recenzijo v trgovini olivers & co, na slovenski cesti 46. kupljene steklenice sem porabil pred spisanjem recenzije.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja