čebular

ne, čebulna čabata ni zmagala na današnjem panelu treh rustikalnih copatlov, ki sem jih kot predvozače četrtkovega kosila zamesil in napekel za ekipo zemante. delila si je častno drugo mesto z gorgy gorgeous plesnivo sirno izvedenko, po radostnih vzklikih in prikimavanju se je na vrh povzpela….

…. ma ja, predvidljivo in logično in in čisto na mestu, no, da, tista s taggiasca prodotto di liguria olivami. mislim, jasno in zicersko zato, ker sem v testo vlil vso oljčno olje, kar ga je tegelc vloženih oliv vseboval. dobro podmazan kruh se je res jedel kot vse popolne stvari – suvereno – nonšalantno – egotrip – samostojno, brez parčkanja z ne vem čim, ker je popolnost pač enostavno enostavna, kolikor se da. nič enostavneje od tega.

recept seveda prileti z nekajdnevnim zamikom, premišljen, pretehtan in razdeljen.

2 misel na “čebular

  1. Slastno….ja res je, pri kuhariji od viška “glava ne boli”.Oljček je na poti, mal mutan, svež, dišeč…sa otoka Brača, če ga rabiš povej, pa bo srce manj bolelo. Pogled na prazno steklenico verjetno res ni prijeten.

    • da, da. da? da!

      od korčule do dubrovnika i nazad do brača – familija košir, od upotrijebe maslinovog ulja, sve je jaća!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja