v haloških goricah

Ko se žejen popotnik ustavi pred vrati haloške domačije in poprosi za vodo, bo dobil v roke kozarec vina. Trta na tem gričevnatem in odmaknjenem svetu med Dravskim poljem in hrvaškim Zagorjem že od dobe Keltov blaži težaško življenje pridnih ljudi, ki so strma pobočja in zbito lapornato zemljo vzeli za svoj dom. Stanko Plavčak iz Podlehnika je eden vse redkejših vinarjev, ki še kljubuje zahtevnim naravnim danostim in ohranja tradicijo haloške krajine in človeka živo. Beri naprej

Tržaški solatnik sredi Trsta

Kdo bi si mislil, da je bil gričevnat svet danes široko razvejanega Trsta še ne pol stoletja nazaj ruralno predmestje s prepredenimi njivami in večinoma slovenskim kmečkim prebivalstvom. Proti Kraškemu robu vzpenjajoči se zaselek Kolonkovec je do osemdesetih let veljal za mestni vrtnarski center, kjer je rasla najboljša sezonska zelenjava s tržaškim solatnikom na čelu. Zazidalni projekti mestne oblasti so podobo območja temeljito predrugačili, skrbno obdelani vrtički kmetovalca Alojza Debelisa pa le ohranjajo še danes čislano zeleno poslanstvo. Beri naprej

Piranski cvet ljubezni

Če je krompir sprva osvojil Evropo kot okrasna rastlina s pisanimi trobljastimi cvetovi, je to prav gotovo zato, ker se grmički kapre (Capparis spinosa) izbirčno nastavljajo soncu in vročini le v sredozemskem pasu in so hladnejšemu severu bolj ali manj neznani. Lepota te toploljubne rastline z nežno belimi cvetovi in kot žarki razpršenimi vijoličnimi prašniki je dostopna očem tudi na našem priobalnem pasu, morda najlepše prav v Piranu, rojstnem mestu domačina Valterja Pikla, ki je estetiko rastline prenesel še na kulinarično področje.

 

Beri naprej

festival neodvisnega založništva

to se pa bere kot pesmica, ne? gruča čudakov se bo zbrala okoli svojih egotripaških čaščenih objektov in jadala, kako jih nihče ne opazi in da je vse skupaj res, ampak res ena velika norost. saj najbrž je ena blaga, taka simpatična ludilica prisotna, ampak, saj pravim, v tem je poezija, da se bomo malo pokompali enaki med enakimi, povohali se bomo in premerili, kakšno pivce spili in v skupni rog napihali eno od vinka globokarja. eno tako, čudesno vižo, kot je neodvisno založništvo. da ne razglabljam o tem, kaj neodvisnost je oziroma naj bi bila…pih, pih, že teče pihalno ogrevanje…

rok, hvala za organizacijo, prav veselim se dogodka, pa še na metelčici bo vse skupaj, to se pravi v petek, 12. julija pred durmi menze pri koritu, ne? od petih dalje. če si tudi ti čuden, boš že prišel. tvoj založbo naturšček

Pršut iz Švice

Še nedavno je nastopal pršut le v kulinaričnih epih najvišjega ranga, zdaj pa se nam masovno ponuja že v vsaki trgovini po prav nič elitistični ceni. S širjenjem ponudbe smo skoraj pozabili na zgodbo nekoč kraljevskega kosa mesa, ki se le še poredkoma drži tradicionalnega okvira družinskega posla. Pri Davidu Večku iz Sela pri Štjaku sicer ne redijo le enega ali dveh prašičev, kot je bila navada pri vsaki hiši od Istre do Brd, a je v domačem hlevu ravno toliko pitancev, da vzreja in predelava mesa ne preraste okvira kmetije.

Beri naprej

Poskušam se držati tradicije

S Petrom Stegovcem sva namešala zvrstni vini, ki sedaj spremljata promocijo knjige (kupite ju lahko preko mene ali preko družine Stegovec vinasvetimartin.si). Beli cuvee je rezan z vipavskimi žlahtnimi sortami rebulo, pinelo in zelenom, rdeče pa je umešano iz odlične sadne barbere in merlota). Da vam predstavim Petra malo bliže, dodajam portret, ki sem ga napisal dve leti nazaj za prilogo Nedela Odprta kuhinja.  Beri naprej

Medonosna rešeljika

Krhki in blago dišeči cvetovi prikrivajo njeno trmo in robusten karakter. Kot divje sadno drevje je odporna na marsikatero bolezen in trdi pogoji za preživetje je ne ovirajo, da ne bi pognala korenin v skopih in močno poroznih apnenčastih tleh. Ustreza ji topla, suha klima in ko v zgodnji pomladi na polno zacveti, razkrije svojo naklonjenost slovenskemu Krasu. Beri naprej

Če šparglji zapojejo, so sveži

Na strokovnih ekskurzijah podeželske mladine je imel oči vedno na pecljih. Ker je zvedavega duha, ga je v kmetijstvu in življenju nasploh zanimalo predvsem tisto, kar je drugačno in še neuveljavljeno. Razvil je hidravlični stroj za drobljenje kamnov, se preizkusil v cvrtju krompirja za lokalno diskoteko, z motorjem prepotoval tisoče kilometrov, sedemnajst let nazaj pa so v njegovo življenje vstopili takrat še eksotični šparglji, po katerih je danes tako znan. Miro Rogelj iz ekološke kmetije Pr’ Kovač iz Primskovega pri Kranju. Beri naprej