adijo prva, živjo druga triletka!

če bi se le znal posvetiti ljudem tako kot svojim knjigam, me je zadelo danes v banji, po praznovanju včerajšnje triletke. glavo imam kot veliko dunjo in učki sta utrujeni kajsiji, um je po zabavi dovolj prazen, da se vanj pretakajo nova spoznanja in krešejo novi utrinki.

za tiste, ki ste bili, hvala vam za vašo prezenco, potrebna je bila, da je zlati zob zaživel in zatitral v mehko energijo. vesel sem vseh vas, ki ste mi blizu in – ne bit prosim užaljeni, še bolj vseh novo nastavil poznanstev, ki so včerajšnjemu druženju pridala merico več spontanosti. petra iz mladine, super, da si bila del ekipe in leonora, veliko bogastva imaš za podeliti, se veselim nadaljnih srečanj.

za tiste, ki niste bili zraven, kratko poročilce. tiskovka uspela, tehtna vprašanja so se postavljala, tako iz novinarske kot moje strani. raziskovali smo polja odnosov, do sebe, do dela, do sodelavcev, do družbe, še bolj se mi je iskristaliziralo, da je negovanje stikov, še posebej v delikatnem ustvarjalnem procesu tisto, kar določa marsikaj, knjigo recimo v mojem primeru – njeno vsebino, kako ta vsebina diha, je strukturirana, izpostavljena, nastavljena in kako živi z uporabo.

prikazal se mi je ta varen prostor, ki ga potrebuje vsak posameznik, da je v stiku s seboj in drugimi, ki omogoča sploh odprto izražanje tistega, kar res čutimo in mislimo. tako nastajajo presežki in tako se plemeniti dobra vibra.

pa ne gre le za knjige, lahko so to “drobni” pogovori, ki odpirajo, premeščajo, prestavljajo, skratka nekaj naredijo, nekaj, kar ne vemo točno kaj je in se dejansko v tem občutku varnosti niti ne trudimo ubesediti. nekaj se zgodi in nekaj se bo spremenilo in to je živost, življenje.

res sem ponosen na ta plodovita polja sprejemanja in dajanja, otočke človeškosti v ljudomrzniški džungli, površnem, površinskem življenju.

pojma nimam, kako bo izgledala naslednja triletka in kaj vse se bo zgodilo znotraj nje. kar vem je le to, da sem vesel, da bom ustvarjal naprej z vami meta, jan, anja, janez, primož, dragana. vem, da se bomo dali, ker takšni smo. vem, da bomo inspirirali okolico, ki nas bo podpirala. dovolj je zdravih jeder v slovenskem gospodarstvu in družbi, ki se tudi dajo za tisto več.

veselim se druge polovice marca, ko s fotografom janezom maroltom odpotujeva. z avtodomom (adria mobil, tukaj vas bom prosil za pomoč) bova obplula obalo jadranskega morja in iskala horizont. horizont je metafora morja, odprtosti, širine, pa tudi poguma in sanjanja, gradniki nove knjige o divjem jadranu.

ponovno bom na poti, s fotoaparatom in beležko, vzamem si prostor in čas za odkrivanje novih svetov, na poti k sebi, da lahko še naprej dajem. fair enough, kajne?

držal bom plamenico neodvisnega ustvarjanja, ki ne želi biti ne več ne manj kot to, kar je. ledolomilec bom, ki prebija debelo skorjo togosti založniškega sveta in vaš bralski dih bo gorivo agregata. za sodelovanje se bom obračal h gospodarstvu in ne k posvečenim institucijam, to je moja prognoza. in globoko bom vdihnil in enako globoko izdihnil, ko se bom obrnil ven, v širni svet. horizont je močan simbol tudi za mojo osebno rast.

drugi

knjiga fao 37.2.1 je v kategoriji morskih kuharic prejela drugo nagrado na festivalu gourmand festival world awards 2014 v pekingu. eduard cointraeu, ustanovitelj festivala, mi je pred podelitvijo, ko rezultati še niso bili znani večini udeležencev, čestital za po njegovih besedah odlično knjigo. skupaj sva se peljala v liftu hotela daxing, bazi festivala, in ravno dovolj časa sem imel, da sem ga vprašal, če bi bila zanimiva za francoski trg. ja, ok, mi je odvrnil, ampak japonska, japonska je trg zate.

ulica

Beri naprej

peTek // 11. april // morska večerja // izložba bežigrad // 20:00 // 32 eUr

ideja je prenesti teorijo knjige fao 37.2.1 – divji jadran v prakso. ali res znam kuhati, ali pa se zgolj skrivam za knjižnimi stranicami. kdo bi vedel. naj se ugrizne v sadež skušnjave in zraven še pomaka kruhek v buzaro.

izložba od primoža in nine je kot nalašč poligon za take odprte dogodke. imajo odprto kuhinjo, kjer mi boste lahko gledali pod prste, kaj v resnici počnem. moje nežne rokice bodo sekljale česen, čebulo, odpirale školjke in trgale ribje glave. saj veste, kje je izložba, ne? tam, pri plavi laguni, med dunajsko in parmovo. prej so notri prodajali bale blaga, zdaj pa so med tednom znano zavetišče za romarje pristne, domače košte. in imajo krasen vrt in fino šrimungo, primož je ta pravi desc in je skoraj vse sam zmizaril in zasnoval.

vas pa zanima jedilnik in cene storitev klemen košir, s.p., right?

ok, jedilnik je impro, ker bo končna izbira odvisna od ponudbe ribarnic na dotični dan. ker bo vse pripravljeno iz svežih in jadranskih morskih sestavin, je to fair, do mene in do vas. torej, tako sem si zamislil hode in podhode:

ogrevanje // pri treh sardončkih  // inčuni, pripravljeni na tri načine (surovi, marinirani, v maslenem namazu) + spremljava sveže pečene čabate z durum moko

drugi tek // hladna hobotničina solata s fregola testeninami

raz, dva … TRI // morska supa s popečenim koruznim kruhom

štirka // riževi rezanci z vongolami in dišavnimi drobtinami

dramski vrh ali griček // brodet s polento taragno (ajda je tudi notri) in cikorijo s sezamom

sladke brige // mangova zmrzlina

za vinske vložke bo skrbela ekipa izložbe

rezervacije 041 456 582, primož

še kaj? upam, da bo kakšen kadilec prišel, ker bomo potrebovali ogenj za svečke prižgat.

2o dag dialoga

ste za en pogovor o knjigi fao 37.2.1. in o tem, kako je nastajala in če sva z oblikovalko in ilustratorko knjige barbaro ogrič markež sploh živa in zdrava? imava rdeča lička ali podočnjake, nama jezik teče ali so misli zafecljane, bova kakšno luštno rekla ali zgolj usmerjala poglede k blagajni?

v modrijanovi knjigarni lepo skrbijo za knjigo in me kot avtorja močno podpirajo, zato sem vesel, da bo dialog med nama potekal prav v njihovem lepem, klasično modernističnem knjižnem gnezdu (knjigarni na kratko). skupaj z modrijanovo ekipo (brez ansambla modrijani, seveda) in prhutanjem morja v ozadju.

v torek zjutraj se zapeljem do ribarnice in pripravim morsko zakusko za vse nas, odpiralo se bo fao belo in rdeče zvrstno vino in morda, res morda, bo iz publike zavelo modro vprašanje. le naj, le naj.

se pravi v torek, 3.decembra  ob 18.uri v modrijanovi knjigarni na trubarjevi, barbara in klemen on the mike, o knjigi, strasti, ribah in tem, kaj FAO 37.2.1 sploh je.

najlepša

še uradno. knjiga fao 37.2.1 – divji jadran je na knjižnem sejmu prejela naziv najlepša slovenska knjiga leta 2013. evo na, dva dni nazaj sem se podregnil ob slogan sejma, sedaj pa me pavčkovo sporočilo v kotu kuhinje tiho spremlja in se mi muza.

hvala barbari ogrič markež za izjemne ilustracije in oblikovanje, janezu maroltu za pomoč pri fotografiranju, tonetu ozimku za brezkompromisen tisk in nlb banki za kredit v vrednosti 3.000 eur. hvala moji mami nadi košir za še boljše posojilne pogoje od banke, hvala moji familiji, ki me je prenašala ves ta čas. hvala vsem knjigarnarjem in knjigarnarkam, ki verjamete v knjigo, hvala vsem prodajalcem, ki z zanosom predstavljate knjigo kupcem. hvala vsem vam, ki ste knjigo že kupili in hvala vsem, ki jo še boste.

da uspešno zaključim ta nori projekt, moram prodati še 500 knjig. saj bo.

adriano

Se spominjate ribjega namaza iz osnovnošolskih klopi? Tovarišice kuharice so zjutraj odprle ribje konzerve in sardele skupaj z margarino in peteršiljem premikastile v zmlevek, ki smo se ga izogibali v velikem loku. Takrat se je marsikdo odmaknil od vsega morskega nasploh, kar je velika škoda. Čas je, da saniramo travmo iz otroštva s pripravo milejše in okusnejše različice sardelnega namaza, kjer vse poka od svežine in sočnosti. Beri naprej