benetke

čudno je to mesto, grandiozno, fantastično, inspirativno na bolj svitli strani in pritlehno, zatohlo, trohneče in utesnjujoče na drugi. kontrastno razpeto med horizont vode (ženski princip) in hlastajočim nebom (moški princip) je živa zgodovina človeške norosti in fanatične zagnanost, ki naravo postavlja na polico knjižnice kabineta, kot predmet, s katerim se rokuje in tekmuje.

v četrtek sem pripravil zakusko v galeriji a+a, pop up dom karavana je obiskala sosede in se nagnezdila v dva manjša, a čutno zasnovana razstavna prostora. okolje so zapolnili avtorski predmeti slovenskih oblikovalcev, vsak s svojo zgodbo. kolo. sijalka. luči. portreti. leseni noži. klesani prodniki. knjiga. beležka. uokvirjene fotografije. še dve, tri ilustracije. miza in še ena miza. regala, večji in manjši. šali in šalčke. v vrsto postavljene modularne vaze. in mizica in stoli. lesen obešalnik iz oreha. bonsai. in še in še, vse domiselno, ambiciozno, hrepeneče usmerjeno med zvezde, naprej, naprej.

prve obiskovalke so bile starejše gospe, bolj ali manj ekscentrične, zbirateljice, ljubiteljice umetnosti, novosti, mlade energije, kdo ve česa. hvalile so hrano. kdo ve zakaj. šavor iz sardonov, ki je na drugi strani saor. bakala in oljke ivana zadela. štorte, ascolane, belice, črnice. sciavi mi je zvenelo okoli telesa. tam so bili oni, in tu smo bili mi. drugi, drugačni.

nismo se pogovarjali in kaj veliko izmenjavali. razen kruha in pripravljene hrane. saj je tudi to energija. tu jezikovnih in konceptualnih barier ni bilo. žlehtno sem spekel dva hlebca rženega kruha. naj se ve, da ne želim zgolj ugajati. da nosim s seboj svojo zgodbo, svojo identiteto (morda bi kot individualist lahko živel med njimi, ozke ulice so kot nalašč za skrivno zatočišče ranjene duše). rž kot pogansko izročilo, stran od belih puhastih štručk, očiščenih in prečiščenih barbarstva, s katerimi se prehranjujejo benečani.

jedli smo. in pili. predmeti so stali v pozoru. disciplinirano, nevslljivo, a vabeče. pridi in se me dotakni. kupi me. uporabi me. nekdo je to zasnoval in ustvaril stran od kanalov in vaporetov. že to je draž. ali ste odprti? so trgovci, ki so postavili mesto z lastno pametjo in tujo materijo, bili odprti? smo slovani, polni otroškega čudenja dovzetni za strogosti neke bolj strukturirane zgodovine, kot je naša? kdo bi vedel.

sipe na ribji tržnici rialto so nemo ždele kot stoletja prej in čakale na gospodinje, ki jim bodo primešale riž. kupi pomaranč iz sicilije so bile edino sonce ta dan. italija je velika in ima sever in jug. vzhod pa je oddaljeno migotanje luči v daljavi.

 

 

Ena misel na “benetke

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja