adijo prva, živjo druga triletka!

če bi se le znal posvetiti ljudem tako kot svojim knjigam, me je zadelo danes v banji, po praznovanju včerajšnje triletke. glavo imam kot veliko dunjo in učki sta utrujeni kajsiji, um je po zabavi dovolj prazen, da se vanj pretakajo nova spoznanja in krešejo novi utrinki.

za tiste, ki ste bili, hvala vam za vašo prezenco, potrebna je bila, da je zlati zob zaživel in zatitral v mehko energijo. vesel sem vseh vas, ki ste mi blizu in – ne bit prosim užaljeni, še bolj vseh novo nastavil poznanstev, ki so včerajšnjemu druženju pridala merico več spontanosti. petra iz mladine, super, da si bila del ekipe in leonora, veliko bogastva imaš za podeliti, se veselim nadaljnih srečanj.

za tiste, ki niste bili zraven, kratko poročilce. tiskovka uspela, tehtna vprašanja so se postavljala, tako iz novinarske kot moje strani. raziskovali smo polja odnosov, do sebe, do dela, do sodelavcev, do družbe, še bolj se mi je iskristaliziralo, da je negovanje stikov, še posebej v delikatnem ustvarjalnem procesu tisto, kar določa marsikaj, knjigo recimo v mojem primeru – njeno vsebino, kako ta vsebina diha, je strukturirana, izpostavljena, nastavljena in kako živi z uporabo.

prikazal se mi je ta varen prostor, ki ga potrebuje vsak posameznik, da je v stiku s seboj in drugimi, ki omogoča sploh odprto izražanje tistega, kar res čutimo in mislimo. tako nastajajo presežki in tako se plemeniti dobra vibra.

pa ne gre le za knjige, lahko so to “drobni” pogovori, ki odpirajo, premeščajo, prestavljajo, skratka nekaj naredijo, nekaj, kar ne vemo točno kaj je in se dejansko v tem občutku varnosti niti ne trudimo ubesediti. nekaj se zgodi in nekaj se bo spremenilo in to je živost, življenje.

res sem ponosen na ta plodovita polja sprejemanja in dajanja, otočke človeškosti v ljudomrzniški džungli, površnem, površinskem življenju.

pojma nimam, kako bo izgledala naslednja triletka in kaj vse se bo zgodilo znotraj nje. kar vem je le to, da sem vesel, da bom ustvarjal naprej z vami meta, jan, anja, janez, primož, dragana. vem, da se bomo dali, ker takšni smo. vem, da bomo inspirirali okolico, ki nas bo podpirala. dovolj je zdravih jeder v slovenskem gospodarstvu in družbi, ki se tudi dajo za tisto več.

veselim se druge polovice marca, ko s fotografom janezom maroltom odpotujeva. z avtodomom (adria mobil, tukaj vas bom prosil za pomoč) bova obplula obalo jadranskega morja in iskala horizont. horizont je metafora morja, odprtosti, širine, pa tudi poguma in sanjanja, gradniki nove knjige o divjem jadranu.

ponovno bom na poti, s fotoaparatom in beležko, vzamem si prostor in čas za odkrivanje novih svetov, na poti k sebi, da lahko še naprej dajem. fair enough, kajne?

držal bom plamenico neodvisnega ustvarjanja, ki ne želi biti ne več ne manj kot to, kar je. ledolomilec bom, ki prebija debelo skorjo togosti založniškega sveta in vaš bralski dih bo gorivo agregata. za sodelovanje se bom obračal h gospodarstvu in ne k posvečenim institucijam, to je moja prognoza. in globoko bom vdihnil in enako globoko izdihnil, ko se bom obrnil ven, v širni svet. horizont je močan simbol tudi za mojo osebno rast.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja