pogačarka

damira skansi je imela prav. stara dalmatinska sorta čebule se je kot jabolko. sladka je, sočna in prav nič pekoča, kot nalašč za poletno solato. klinc pa vse nizozemske brezdušne hibridne sorte, pogačarka, kot ji dalmatinci pravijo, je zakon.prodajalec milan v kampu škrile pred staro baško je bil eden od tistih, ki je vedel, v čemu je štos. ni zgolj preprodajal čebule, temveč jo je tudi sam pridelal. sine mu robo dovaža iz ravnih kotarov, najbolj plodovite dalmatinske ravnice, razpotegnjene v zaledju zadra. bazo ima familija v galovcu in na listku imam napisan milanov naslov, ker, kot sva se domenila, se vidiva enkrat oktobra, ko pogačarko sadijo v zemljo.

ja, od kje to hecno ime čebule? velika glava je sploščena nekako tako kot pogača. prepoznali jo boste po nežno vijolični barvi, veliki, kot rečeno stisnjeni glavi in sladkem, nežnem okusu, o katerem mi je s strastjo pripovedovala damira.

ko mi boštjan oživi razsut računalnik, pripnem fotografijo za lažjo orientacijo. vendar tudi brez slikovnega materiala je – vsaj z mojimi konceptualnimi brbončicami – odločitev jasna. pogačarka je numero uno, poletna kapula de luxe.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja