picetina vulgaris homensis

Kakšna naj bi bila dobra pica, si kar dobro predstavljamo. Testo je tanko in hrustljavo, z luknjičasto strukturo, prijetnega okusa, da skoraj pozabimo na preostale sestavine. Dobra pica je predvsem dobro testo.

Če že doma ne moremo pričarati visoke temperature krušne peči, z vonjem po bukovih trskah, pa se lahko idealni pici približamo prav s skrbno pripravljenim testom. Beri naprej

leteči kuhar // kosilo v petek // restavracija altroke v stari ljubljani

urbana melanholija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

jutri, se pravi v petek, se bomo testno povohali v restavraciji altroke v stari ljubljani (bivša konoba). v kuhinji se bova drenjala z markom, starim mačkom v gostinstvu, ki je nekoč igral bas v kultni pankerski zasedbi o!kult.

marko me prizemljuje v moji princeskasti predstavi o gostinstvu in mi razkajuje naivne meglice, v katere sem ovit, koliko, sedem let.

malo cvikam, da je moj bpm sekljanja čebule in česna prenizek za njegove standarde, ampak, hej, življenje je vijugasta cesta, ki pelje, kam? tja!

skratka, ekipa restavracije me je po prstih pri predlogu pašte s svežimi vongolami (ob drugi priliki), potapkali pa so me po hrbtu za sledeče jedi. torej, uradni jedilnik je:

A // sveže pečena fokača iz durum moke z oljčnim oljem (vstanem ob petih zjutraj, samo za vas)

B // juhica iz čičerike, posušenih paradižnikov in pora (izbral sem jo kot zicer, da ja kaj ne zeznem)

C // črna sipina rižota (sipe so plavale v atlantiku) ali veganski džuveč s sezonsko pečeno zelenjavo (bučke, paprika, čebula, česen, jajčevci, paradižnik, krompir) – oficielno so jed radi reda poimenovali riž z zelenjavnim ragujem

D // solata iz stročjega fižola, paradižnika, črnih oliv (zrihtal sem jim zadelove) in … in sladke čebule iz premanture, legende, ki še ni legenda, ker ne vrtijo oglasa na televiziji (staro seme in čudesna zemlja kamenjaka, sladka je kot hudič)

E // vipavske breskvice s svežo meto, v malvaziji z žlico cukra (si izborim hišno malvazijo)

F // dosti naštevanja

takole, od dvanajstih do treh strežemo, potem skliznem domov pisat o trski in polenovki.

upam, da me marko vzame v uk, potrebujem moško energijo za te kuharske iniciacije, tako da pridite kolektivno z avtobusom do altrokeja, obsujte me z rožami in v knjigo pohval napišite, da je pa kosilo bilo prav neverjetno, za mišelinko in še eno good year gumo dobro. no, ali pa mi pomahajte mimogrede, ko greste na tržnico po korenček. čau.