barbarella

fotografiranje za prihajajočo knjigo o kruhu gre h koncu. finalna destinacija za zadnjih nekaj škljocev je prostor marka drpića in maje licul na križevniški ulici, še ena zgodba v nastajanju, ki se medi, nastavlja, postavlja za ljubitelje visokega tiska in nakita in še česa.

a želel sem napisati nekaj o barbari. to je tista punca (in njen fant simon v ozadju), ki je mojstrica veganske prehrane in jo najbrž marsikateri od vas pozna pod imenom barbarella. Beri naprej

ocvirki in drobtinice

petek, sobota in nedelja v volčjem gradu.vsi trije, družno skupaj, pa spet vsak po svoje. dovolj je bilo prostora in vzgibov, da smo se en, dva, tri, porazgubili po dvoriščih, trgih in potkah in se ponovno skupaj nabrali, vsakič na drugem koncu. z vremenom je bilo enako, zažarelo je po kamnitih stenah, kratek klepet vmes in že smo stegovali vratove proti nabranim oblakom in se spraševali, ali bo deževalo, ali bo deževalo.

srečevanja so me obogatila. toliko drobnih vzgibov naklonjenosti, odprtosti, deljenja, da žarim kot oglje v gašperčku. lepa sta, naju je presenetila starejša gospa in nama poklonila šopek kraškega šatraja, nacufanega zadaj, za hišo na gmajni. posadita ga kot paradižnik, bolj leže kot pokonci. pridita na obisk, na poti h kamnarjevim je z bršljanom zarasla stena, no, tam je moja hiša. odprta vrata, polna miza, domač pršut in teran, pogovori o starših, karmi, življenju. mirno, nevsiljivo, sproščeno. Beri naprej