Esenca iz Pliskovice

Trideseta so prav posebna leta. Človek ima takrat voljo in zagon, da postavlja stvari po svoji meri in se niti ne ozira toliko po ustaljenem. Prebliski so dostikrat spremljani z dobro voljo in neobremenjenostjo, zato je končna realizacija zasnovanega lahko kaj prikupna in duhovita posebnost. Ivu Šucu iz Pliskovice na Krasu se je zgodilo prav to. Pri svojih osemintridesetih je po seriji poskusov zapečatil recept za grenčico, zvarjeno iz osemintridesetih zdravilnih zelišč in jo z izvirnimi navodili in oblikovalsko dovršeno formo postavil na trg.

Natančneje povedano predstavlja trg trenutno le tiste obiskovalce Šuceve domačije v Pliskovici pri Dutovljah, ki zavijejo v lično opremljeno sprejemno sobo nad vinsko kletjo in bolj ali manj po naključju zapazijo omenjeno grenčico na razstavni polici. Beri naprej

Lük, pa kruh, pa je južna vküp

Zgodba ptujskega lüka bi lahko bila zgodba o uspehu. Spada k peščici domačih pridelkov, ki nosijo tisti čedni rumeno modri logotip Evropske unije, na katerem piše zaščitena geografska označba. Čebula pikantno sladkega okusa, sploščeno srčaste oblike in belo vijoličnim mesom je osvojila srce pridelovalca Branka Majeriča iz Moškanjcev pri Ptuju. V njej vidi inovativen kmetijski pridelek in ne le romantično kulturno izročilo.

“Spraševal sem se, zakaj se je lük tako dolgo obdržal kot avtohtona sorta prav pri nas, zakaj se na primer ni prijel na Kranjskem,” je na glas razmišljal Branko in si z roko popravil belo čepico na glavi. Stala sva pred gredico lüka semenskega nasada in si ogledovala dudače, kot pravijo na Ptujskem polju steblom, ki gredo v cvet. Z roko se je dotaknil napete kobule in odgovoril na retorično zastavljeno vprašanje. “Iz izkušenj lahko povem, da se lük je ohranil pri nas zato, ker se je prilagodil.” Beri naprej