pozdravček iz sostrega

 

predvidljiva so pota gostinčeva. lidl, pa špar, eurospin, tuš, morda mercator. jutri in v sredo kuhljam za udeležence cofestivala (www.cofestival.net/) in budžet je, khm, kulturniški kakopak. po zgornji utečeni ruti sem kljub vsemu naredil ovinek in se ustavil pri moji branjevki rozi kar lepo doma, v sostrem. sin andrej mi je naložil sveže vrtnine, ki ta hip rastejo na domači grudi – mladi por, čebulo, česen, krompir (lepo skupaj z ilovnato povrhnjico), pa korenček, blitvo in spomladansko zelje. saj, vložene paradajze in basmati riža nimajo, pa tudi graha še ne. taki, pridni in pošteni ljudje so na kmetiji.

vmes sem si pri njihovem sosedu ogledal sušene late jesena, češnje in hruške moškanjke (www.dealca.si), skočil še do lokalnega mizarja, ki mi je usput pohoblal dva kosa češnje, ki sta potovala z mano že mesec dni…no, pa zgornjo fotografijo sem stisnil na dvorišču mojih kmetov. rariteta, kup gnoja. tako kot dobra zelenjava.

na škrge

 

kriza je. dihanje na škrge je postala zoprna disciplina, kot nekoč tek na 600 metrov. nismo še vešči skromnosti, se pa urimo v iznajdljivosti. ulovljeno danes na tržnici, scenkano na 5 eur za glavo. za jušno osnovo, po vonju nekoliko težko in zagatno. gof (Seriola dumerili) je navkljub vsej impozantni veličini in lsd psihedelični koži plava riba. učimo se.